Pogledi tišine skozi nenavadne kontraste
Nekje med opazovanjem mestne arhitekture in razumevanjem lokalnih navad v južni Evropi sem naletel na spletno stran, kjer je bil viden gumb z napisom kattints IDE. Čeprav sprva ni bil moj namen klikati po turističnih oglasih, me je radovednost premamila. Stran me je vodila do manj znanega madžarskega kraja, kjer se prepletajo zdraviliški turizem, tradicionalna kuhinja in presenetljivo – manjša, elegantna igralnica, umeščena ob rob gozdnega parka. To nenavadno zlitje različnih svetov mi je ostalo v spominu kot primer, kako se v digitalni dobi lahko tudi spontani klik – kattints IDE – spremeni v povabilo k odkrivanju nečesa nepredvidljivega.
V Italiji, natančneje v Toskani, sem se med pohajkovanjem po podeželskih cestah spomnil podobnega spletnega trenutka. Ponovno sem zasledil napis kattints IDE, tokrat v kontekstu ponudbe kulturnih prireditev. Zanimalo me je, ali gre le za običajno digitalno kampanjo ali pa za dejanski znak širšega trenda, kjer spletni svet in fizični kraji vedno bolj prepletajo izkušnje. Na moje presenečenje se je za povezavo skrival festival lokalne glasbe, katerega glavni sponzor je bila znana evropska igralniška veriga. Presenetilo me je, kako pogosto igralniški sektor sodeluje v podpori umetnosti, kulture in regionalnega razvoja – ne vedno kot osrednji akter, temveč kot tihi podpornik.
Med potovanjem po Sloveniji sem prav tako opazil pojav povezovanja med digitalnimi viri in lokalnimi izkušnjami. Eden izmed spletnih portalov za izlete po Primorski je vseboval naslovnico z znanim izrazom kattints IDE, ki me je usmerila na dogodek v Novi Gorici. Poleg vinske degustacije in likovne razstave je bil v programu tudi večerni obisk kulturnega centra, v katerem se nahaja majhna, a arhitekturno zanimiva igralnica. Dogodek ni bil oglaševan kot igralniški – ta je bil le del širšega doživetja, ki je povezovalo lokalne umetnike, vinogradnike in gostince.
V številnih evropskih državah je podoba igralnic precej različna – od razkošnih zgradb v Monaku, ki že same po sebi delujejo kot turistična atrakcija, do bolj diskretno umeščenih centrov v naravnih okoljih, kot jih najdemo v Avstriji ali Švici. Obisk teh krajev pogosto ni motiviran izključno z igrami, temveč s celotno izkušnjo – kulinarično ponudbo, koncerti, arhitekturo, ambientom. Tako kot v Sloveniji, kjer na primer igralnica v Portorožu ali na Bledu ni zgolj prostor igre, temveč tudi razgledna točka, galerija ali prostor družabnih dogodkov.
Pogosto sem se vprašal, kako bi igralniški prostori izgledali, če bi jih popolnoma odrezali od stereotipnih predstav. Brez bleščic in vznemirjenja bi ostali prostori z zanimivo arhitekturo, zgodovino in socialno dinamiko. V Ljubljani je ena od igralnic zasnovana kot del sodobnega hotela, katerega notranjost vključuje tudi knjižnico, fitnes in tihe kotičke za delo. Takšna raznolikost namiguje na to, da so igralnice le še eden izmed mnogih javnih prostorov, ki služijo različnim funkcijam – od sprostitve do kulturne izmenjave.
Tudi v manjših slovenskih krajih, kot je npr. Šmarješke Toplice, se včasih znajde prostor, kjer se križajo poti turizma, zdravja in iger. Med obiskom sem bil presenečen nad ravnotežjem med tradicionalno ponudbo zdravilišča in modernim delom hotela, ki je vključeval tudi majhno igralniško sobo. Ta ni bila posebej promovirana, vendar je nudila ambient za večerno druženje gostov, ki so čez dan raziskovali naravne lepote in lokalne kulinarične posebnosti.
V Estoniji sem doživel nekoliko drugačno izkušnjo. V Tallinnu sem obiskal kulturni center, ki poleg gledališča in razstavnega prostora vključuje tudi igralniški kotiček. Umetniški dogodki, ki sem jih tam spremljal, so potekali ob podpori lokalne igralniške fundacije. Presenetilo me je, kako odprto lokalna skupnost sprejema tovrstna partnerstva. Pogovor z enim od organizatorjev mi je razkril, da večina sredstev za neodvisne umetniške projekte prihaja prav iz tovrstnih virov.
Zdi se, da je vloga igralnic v sodobni družbi veliko širša, kot bi si mislili na prvi pogled. V Sloveniji in drugod po Evropi se pogosto vključujejo v pobude, ki presegajo svojo osnovno funkcijo. Čeprav še vedno obstajajo predsodki, jih marsikatera lokalna skupnost že dolgo vidi kot del kompleksne urbane krajine, kjer sobivajo zgodovina, sodobnost in prihodnost. Kjer se preteklost igralniške elegance sreča z današnjimi potrebami po multikulturnih in večnamenskih prostorih.